NIS 2 direktiva
NIS 2 je direktiva s katero želi Evropska unija doseči visoko raven kibernetske varnosti, dodatno izboljšati kibernetsko odpornost in odzivnost v primeru varnostnih incidentov v državah EU.
Direktiva NIS 2 velja za srednja in velika podjetja v določenih javnih in zasebnih sektorjih, ki ponujajo bistvene ali pomembne storitve ter izpolnjujejo določene pogoje.
Zavezanci NIS 2 bodo morali slediti strožjim zahtevam za zagotavljanje kibernetske varnosti, poročanje in zagotavljanje neprekinjenega poslovanja v primeru varnostnih incidentov.
Da bi bili skladni z direktivo NIS 2, morate izvesti vrsto ukrepov za izboljšanje kibernetske varnosti v organizaciji. Tukaj je nekaj ključnih korakov:
1. Ocenite tveganja in pomanjkljivosti
2. Vzpostavite ustrezne varnostne politike in postopke
3. Izobražujte in osveščajte zaposlene
4. Vzpostavite odziv na incidente
5. Upravljanje dobaviteljev
6. Redno posodabljajte IT-sisteme
7. Skladnost z zakonodajo
8. Vodenje dokumentacije
Direktivi NIS in NIS 2 imata nekaj ključnih razlik:
1. Razširjen obseg
2. Izboljšane varnostne zahteve
3. Postopek poročanja o incidentih
4. Nadzor in izvrševanje
5. Usklajevanje med državami članicami
6. Odzivnost na grožnje
7. Višje globe za neupoštevanje direktive
Kazni ob neupoštevanju direktive NIS 2 so precej stroge in obsegajo več vrst sankcij, ki se lahko naložijo organizacijam. Glavne vrste kazni vključujejo:
Visoke denarne kazni:
Organizacijam, ki ne upoštevajo določil direktive NIS 2, lahko države članice naložijo visoke denarne kazni. Znesek kazni je lahko zelo visok, da se zagotovi spoštovanje varnostnih zahtev.
Na primer, kazni lahko znašajo do 10 milijonov evrov ali 2 % skupnega letnega prometa podjetja, kar je višje.
Pravne posledice za vodstvo organizacije:
Nespoštovanje direktive lahko povzroči pravne posledice za vodstvo organizacije. Vodje in člani uprave so lahko osebno odgovorni za neskladnost.
Omejitve obratovanja:
Državni organi za kibernetsko varnost imajo pooblastilo, da uvedejo omejitve ali celo prepovedi obratovanja za organizacije, ki kritično ne upoštevajo zahtev direktive.
Javne objave o kršitvah:
Obstaja možnost, da bodo informacije o kršitvah in neskladnostih javno objavljene, kar lahko negativno vpliva na ugled podjetja.
Imenovanje posebnega nadzornika:
V primeru resnih kršitev lahko državni organi imenujejo posebnega nadzornika za spremljanje izvajanja varnostnih ukrepov znotraj organizacije.
Uvedba teh strožjih kazni in sankcij cilja na izboljšanje kibernetske varnosti organizacij ter zagotavljanje skladnosti z evropskimi standardi.