V današnji digitalni dobi je kibernetska varnost postala ena najpomembnejših tem za zaščito naših podatkov in infrastrukture. Evropska unija je sprejela več direktiv za izboljšanje varnosti omrežij in informacijskih sistemov, med katerimi sta najpomembnejši direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (NIS) ter njena posodobljena različica, direktiva NIS 2. V tem članku bomo raziskali glavne razlike med obema direktivama in njihove vplive na kibernetsko varnost.
Direktiva NIS, sprejeta leta 2016, je bila prva zakonodajna pobuda na ravni EU, namenjena povečevanju kibernetske varnosti po vsej Uniji. Namenjena je izboljšanju splošne ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter zagotavljanju enotne ravni zaščite in sodelovanja med državami članicami. Med ključnimi cilji direktive so bila usklajena pravila za izvajanje varnostnih ukrepov in poročanje o incidentih.
NIS 2, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2020, prinaša več pomembnih posodobitev in razširitve. Prva in najbolj vidna razlika je širitev področja uporabe. Medtem ko je NIS zajemala le določene sektorje, kot so energetika, transport in zdravstveni sektor, NIS 2 vključuje več sektorjev, vključno z digitalnimi storitvami in dobavnimi verigami.
Poleg širitve področja uporabe NIS 2 uvaja tudi strožja pravila za upravljanje tveganj in zahteva od podjetij, da izvajajo redne ocene tveganj ter razvijajo strategije za njihovo zmanjševanje. Direktiva prav tako določa strožje sankcije za neupoštevanje pravil, kar poudarja resnost obveznosti zagotavljanja kibernetske varnosti.
Lahko rečemo, da NIS 2 predstavlja pomemben korak naprej v zagotavljanju boljše kibernetske varnosti po vsej Evropski uniji. Posodobitve in izboljšave v primerjavi z direktivo NIS odražajo rastoče grožnje v kibernetskem prostoru in potrebo po prilagajanju obstoječih pravil, da bi ostali korak pred napadalci.
